petek, 20. julij 2012

Try again, fail better


Le kaj naj počnem z vsem tem časom, ki ga imam nenadoma na voljo (v veselje)? Ni mi treba več spremljati vsakega preobrata znotraj bližnjevzhodnega konflikta, ni mi treba nenehno brati mailov, da bi sproti odgovarjal na nujna uredniška vprašanja. Lahko sem offline in za spremembo defragmentiram svoje možgane. Ponovno se lahko lotim svoje knjige, pravzaprav njene že tretje različice, in prav to je eden izmed projektov, ki jih želim dokončati v času bivanja v Mariboru. Ves ta čas v Izraelu je knjiga mirovala, skoraj bi že pozabil nanjo, morda pa sem celo hotel pozabiti nanjo.

Pisanje je samotno opravilo, pri katerem te preganjajo številni dvomi. Še potem, ko je napisana že druga različica, je preprosteje, če vse skupaj zavržeš in začneš pisati nekaj povsem novega. Vse je bolj preprosto, kakor mukotrpno delo v tem besedilnem kamnolomu, kjer se potiš za vsako besedo in stavek. Da ne omenjam dogajanja in likov. “Iz te moke ne bo kruha,” mi vedno znova odzvanja v mislih, nato pa se znajdem v kakšni knjigarni in si ogledujem kupe natisnjenih naslovov in si mislim: Come on man, če je vsem tem uspelo.

Zdaj sem spet nekaj dni krožil okrog knjige, sploh si je nisem upal prijeti v roke, je odpreti in prebrati, kaj sem proizvedel. Pravzaprav mi lahko le spodleti, pomislim. Morda pa mi bo nekega dne spodletelo na ravni, ki sploh ne bo tako nizka. Samuel Beckett, tolažba v mračnih časih, ko mi spet nekaj ne uspe tako, kot sem si zamislil, je nekoč rekel nekaj lepega: 
"Ever tried, ever failed. No matter. Try again. Fail again. Fail better."

0 komentarji:

Objavite komentar