Brez besed

Cepelin nad Mariborom

Avstrijski umetnik Markus Jeschaunig je prišel na idejo, da bi s cepelinom poletel iz Gradca v Maribor in ob tem snemal pokrajino pod seboj. Rezultat je zdaj predstavil tukaj, film mimoletečih hiš, polj in vinogradov. Čisto simpatična zamisel, bi rekel, opis projekta pa je deloma tako nabuhel, da sem moral nekatere stavke večkrat prebrati, da bi sploh kaj razumel. Kot na primer naslednjega: “S pomočjo počasnosti lebdečega gibanja vzdolž linije se generira nova podoba pokrajine in zastavlja vprašanje, ali lahko na ta način ustvarimo zavest, ki je potrebna za prihajajočo prelomnico na področju pridobivanja energije?”

Hja, pojma nimam, kako naj bi delovalo tole z novo zavestjo.

Rimači

O zaboju na Trgu Generala Maistra sem že pisal. Vendar pa se njegova zunanja podoba ves čas spreminja in že nekaj dni tam visi nekaj posterjev umetniškega kolektiva Loesje (če sem pravilno razumel). Med izreki je nekaj prav posrečenih.

Moj favorit: “Učbeniki – Kje so pa napake, iz katerih naj se kaj naučim?”

Living in a Box

Mislim, da nekdo prebiva tu notri. Gre za začasni umetniški projekt na Trgu Generala Maistra. Že trikrat sem se peljal mimo, pa nikdar ni bilo nikogar. Res pa je, da se je ravnokar ohladilo. Morda pa prebivalec ali prebivalka sedi v bližnji kavarni? Se kdo javi za kakav z rumom, anyone?

Rebecca Horn v Mariboru

Velika razstava nemške umetnice in različni dogodki v prestolnici kulture. V petek sem bil na otvoritvi v tukajšnji Umetnostni galeriji in moram reči, da so se me njene instalacije zares dotaknile.

Rebecca Horn izvira iz Hessna (tako kot jaz) in je prejela že številne nagrade. V svojo retrospektivo je vključila še nekaj drugih umetnikov. Eden izmed mojih favoritov je nedvomno kamniti gramofon.

Art will be Art

Šel sem na otvoritev razstave z naslovom "Lepo slikarstvo za nami". V Umetnostni galeriji Maribor razstavljajo francoski in slovenski umetniki. Programska knjižica govori o "pretresljivi podobi našega časa", ne da bi razložila, kaj bi lahko bilo tako pretresljivo. Kar iz kože bi skočil ob vsem tem nakladanju. Nekatera dela so mi kljub temu res všeč, pa čeprav se mi zdi sam moto razstave precej privlečen za lase.

Pozor, umetnik

Ste že kdaj prebivali v kakšni prestolnici kulture? Tudi sam še nisem. Je pa prav prijetno. Celo zelo prijetno. Čez dan se lahko potikaš od galerije do galerije, zvečer sedeš poleg Drave in poslušaš ta ali oni koncert. Lahko pa naletiš tudi na ljudi, kot je Heiko. Svoj atelje ima v stari obokani kleti sredi mestnega jedra. Nekoč je bila to restavracija Koper, pred dvesto leti pa bordel za splavarje. Heiko zdaj tu z žago izrezuje črke in jih (seveda povezane v stavke) obeša na mostove tega mesta.

Heiko ti takoj v roko potisne pivo – "seveda lahko tudi kadiš" – in ti v petih minutah oriše svojo življenjsko zgodbo. Meni osebno se to zdi malo čudno, morda zato, ker zveni, kakor da bi se jo naučil na pamet (verjetno je to del sales pitch). Tip je vseeno simpatičen in tudi njegova dela so mi všeč.

Heiko je bil nekoč manager prireditev v Düsseldorfu, mi pove. Razmišljal je le o denarju, vsak dan je ponosno hodil naokrog v obleki, ukrojeni po meri. Neizprosno je kot po spisku izpolnjeval svoje cilje: pri 28 si je omislil Porsche 911. Heiko je vse več delal in vse več zaslužil.

Hja, in kaj se je zgodilo potem? Klasična zgodba: burnout (le kdo ga dandanes še ni doživel?) Heiko začne s terapijo, ki se naposled prelevi v umetnost. To je ključna točka njegovega preobrata. Kako lepo se to poda h geslu mariborske prestolnice kulture, ki se prav tako glasi: "The Turning Point." Vselej v senci glavnega mesta Ljubljane, zaton nekdanje industrije, relativno visoka brezposelnost. Pričakovanja glede prestolnice kulture 2012 so bila velika, vendar je proračun s predvidenih 60 milijonov zelo hitro padel na 20 milijonov. Program je vseeno natrpan, dogodki so deloma bolj tako tako, deloma pa tudi zelo v redu. Kdor jih ne spremlja, si je sam kriv.















Na sliki lahko vidite akcijo pred njegovim ateljejem. Zastonj vas ostrižejo, če v zameno poveste nekaj iskrenega. Ob tem pa vsi pijejo pivo in kadijo. Tino frizira njen nekdanji fant (!). Vse skupaj bi lahko bilo nevarno. Toda zdi se mi, da je nekdo nekoč dejal: Umetnost mora biti nevarna.