Na robu prepada

O, ne! Nemški časnik Süddeutsche Zeitung danes piše o tem, kako se je evrski ljubljenček znašel na robu prepada: Euro-Liebling Slowenien am Abgrund. Besedilo Viktorie Großmann žal drži: Slovenija se dejansko spopada s številnimi težavami, odkar nima več jugoslovanskega trga delovne sile in odkar je pristopila k EU. Me pa jezi začetek besedila:

"Maribor v Sloveniji je bil še pred kratkim lepo mestece. Na vhodu v staro mestno jedro stoji pisan informacijski kiosk, koledar prireditev evropske prestolnice kulture 2012 je natrpan. Nakupovalne ulice pa so prazne. Prazne so tudi restavracije."

Da so nakupovalne ulice prazne? Pa restavracije tudi? Je morda hotela kaj kupiti v nedeljo in jesti ponoči? Pa še počitnice so. Kako prikladno. Besedilo pa je kljub temu vredno prebrati, že zgolj zaradi številk. Vendar upam, da mi do konca mojega bivanja tukaj še ne bo treba poročati o kakšni zaostritvi krize. 

Ulični muzikanti

V preteklih dneh sem poslušal nekaj koncertov, ob katerih sem kar zehal, potem pa me je na pešconi dobesedno vrgla naslednja zasedba. Sem se moral kar usesti in pol ure poslušati. Sploh ne vem, kdaj sem nazadnje tako dolgo poslušal ulične muzikante. Video je malo tresoč, se ga pa splača pogledati in proti koncu je vse boljši.

Tista čisto na levi ima noro dober glas, moja favorita pa sta fantiča na desni. Mislim, da gre za romsko družino s Slovaške (kolikor sem se lahko sporazumel z njimi), in če bi imeli svoj CD, bi ga celo kupil. Morda pa kdo pozna ta komad, ta sound? Sem jim hotel slediti po mestu, ampak so me potem zelo zelo čudno gledali.

Dobro jutro

Motnje spanca

Sedim ob kuhinjskem oknu in opazujem, kako v vinogradih vzhaja sonce. Že nekaj ur sem buden. Tako kot v preteklih nočeh, me je tudi danes prebudil ropot na ulici. Tokrat me je dobesedno vrgel iz postelje. Slišati je bilo, kakor da bi se po soseski potikala banda rakunov. Vendar je bil le nekdo, ki je brskal po smeteh. Na nogah je imel rolarje, kar je delovalo prav zabavno. Morda zato, da lahko obdela večje območje? Ali pa zato, da lahko hitreje pobegne s kraja zločina?

Če me bo še jutri prebudil že ob štirih, ga bom nemudoma intervjuval. Brez milosti.

Art will be Art

Šel sem na otvoritev razstave z naslovom "Lepo slikarstvo za nami". V Umetnostni galeriji Maribor razstavljajo francoski in slovenski umetniki. Programska knjižica govori o "pretresljivi podobi našega časa", ne da bi razložila, kaj bi lahko bilo tako pretresljivo. Kar iz kože bi skočil ob vsem tem nakladanju. Nekatera dela so mi kljub temu res všeč, pa čeprav se mi zdi sam moto razstave precej privlečen za lase.

Pogumni čevljarček

V 16. stoletju so po teh krajih pustošili Turki. Ljudje so se zatekali v mesta in se utaborili za zidovi, da bi se obranili požigalskih hord. Neki pesnik je takrat napisal:

"Nemša dežela je bila krog in krog požgana,
nebesni čisti zrak pomešan z gostim dimom,
in vsako zatočišče nevernih je molitev
porušeno in poteptano v puščavski kraj."

Tudi v Mariboru so se ljudje skrivali za več metrov visokimi kamnitimi zidovi. Turki so se pripravili na obleganje in prebivalstvo je z grozo opazilo, da so pozabili napolniti mestne jarke z vodo.

Spričo stalne turške nevarnosti (Turki namreč niso prišli le enkrat) je bilo to kar precej neumno. Še bolj neumno pa je bilo, da si nato nihče ni upal zapustiti mesta, da bi odprl zapornice pri "Treh ribnikih". 

Nihče? Ni bilo čisto tako. Legenda pravi, da se je neki čevljarski vajenec preoblekel v Turka in neopaženo smuknil k ribnikom, kjer je odprl zapornico. Voda je šinila v jarke okrog mesta in utopila Turke, ki so pravkar začeli spodkopavati zidove.

O narodnih junakih

Povsem lahko se zgodi, da greš stokrat mimo table z imenom neke ulice, ne da bi se vprašal, kakšen pomen ima. Toda prav v tujem mestu ti takšne table nudijo priložnost, da se malo pozanimaš o zgodovini kraja in se odpraviš po sledeh preteklosti. 

Moje stanovanje je v Maistrovi ulici, tik ob Mestnem parku. Za vogalom je tudi Trg generala Maistra. Torej je bil general. Ogledujem si njegov kip, preberem napis, odidem domov in listam po knjigi o zgodovini Maribora.

600 let je Maribor kot del vojvodine Štajerske spadal pod Avstrijo. Takrat se je mesto še imenovalo Marburg.

Jeseni 1918 pa so Avstro-Ogrsko razpustili. In v tem trenutku nastopi general Maister: proglasi se za poveljnika mesta, odstavi nemško usmerjeni avstrijski mestni svet, razoroži njihovo vojsko ter naposled zasede obmejno območje in tako zavaruje slovensko severno mejo. Dandanes Maister sodi med očete slovenske države. Menda je tudi pesnil, toda o tem žal nisem zasledil podrobnejših podatkov. Škoda. Anyone else?