ponedeljek, 1. oktober 2012

Rebecca Horn v Mariboru

Velika razstava nemške umetnice in različni dogodki v prestolnici kulture. V petek sem bil na otvoritvi v tukajšnji Umetnostni galeriji in moram reči, da so se me njene instalacije zares dotaknile.


Rebecca Horn izvira iz Hessna (tako kot jaz) in je prejela že številne nagrade. V svojo retrospektivo je vključila še nekaj drugih umetnikov. Eden izmed mojih favoritov je nedvomno kamniti gramofon.


četrtek, 27. september 2012

Arheologija nekega časa

Le še nekaj dni si je mogoče ogledati to razstavo, vendar se splača. Roman Bezjak v Fotografskem muzeju Maribor razstavlja svoje posnetke socialistične moderne. Kar pet let je popotoval po Vzhodu, da bi fotografiral “nikdar izpolnjene, pa vendar obetavne obljube, da bo nekoč prišla prihodnost, v kateri bo vse in za vse lepše, boljše in čudovitejše”.

V času razstave sem se z Romanom Bezjakom, ki je tudi profesor na strokovni visoki šoli v Bielefeldu, pogovarjal o njegovem delu. Za svoje fotografije se mora včasih večkrat vrniti na isti kraj, da bi ujel pravo svetlobo: večinoma gre za oblačno nebo brez kontur, ki še podkrepi turobnost stavb.

Prva slika prikazuje Sarajevo. Na drugi je stanovanjsko-poslovni objekt iz Maribora, ki stoji pri meni za vogalom.

Katera pa bo Bezjakova naslednja postaja? Severna Koreja. Pravi raj, mi pove, vsaj za fotografa socialističnih zgradb.

sreda, 26. september 2012

Goethe in “Bi-Ba-Butzemann"


Včeraj so me povabili v Celje, eno izmed bližnjih mest, s katerimi si Maribor letos deli naziv prestolnice kulture. Nekdaj so mesto poznali pod imenom Cilli (kakor ga še vedno imenuje starejše prebivalstvo), v njem pa je podobno kot v Mariboru živelo precejšnje število nemško govorečega prebivalstva.

Včeraj zvečer je v nekdanjem nemškem narodnem domu "Deutsches Haus" potekala slovesnost ob ustanovitvi “Kulturnega društva nemško govoreče mladine”, ki je vključevala tudi ljudske plese, predavanja, citate iz Goethejevih del in recitacijo majhne deklice, ki je povedala pesmico o pravljičnem škratu "Bi-Ba-Butzemann-u".

Društvo se želi posvečati nemški književnosti, kulturi in glasbi ter na daljši rok doseči, da bi v Sloveniji priznali nemško manjšino. Doslej ima 16 članov in za navzoče starejše poslušalce je bil to izredno srečen dogodek, so povedali.

Alan Wamberger, 23-letni predsedujoči, mi je povedal, da je še vedno problematično, če kdo javno prizna svoje nemške korenine. Kljub slovenskemu potnemu listu čuti pripadnost nemški manjšini.

torek, 25. september 2012

Vse poti …

... prej ali slej vodijo prek Glavnega trga. Leži med starim mestnim jedrom in bregom Drave, imenovanim Lent.


Tu na levi strani fotografije je kužno znamenje Josefa Stauba, ki so ga leta 1680 postavili v spomin na izbruh in vse žrtve kuge v Mariboru in okolici.

nedelja, 23. september 2012

Stari vodni stolp

Ta biser na bregu reke Drave pod starim mestnim jedrom je nekdanji vodni stolp. Zgradili so ga leta 1555, dandanes pa lahko na njegovem kamnitem pročelju prepoznamo še nekaj strelnih lin. Zdaj je v utrdbi vinska klet s slovenskimi vini, kjer lahko brezdelne urice prijetno preživiš neposredno ob vodi in v zavetju vrbe žalujke, opazuješ Dravo in njen počasni tok ter pozabiš na čas.



sobota, 22. september 2012

Praznik stare trte

Povsod po mestu stojijo lesene stojnice, na njih je vse polno jabolk. Ljudje se ustavljajo, vzamejo jabolko in odidejo dalje proti bregu Drave, na Lent, kjer so nekoč pristajali flosarji, si oddahnili in se oskrbeli z zalogami.



Pri stari trti ljudje sedijo ob vodi, nastavljajo obraze zlatemu jesenskemu soncu, morda se bodo pozneje odpravili še na kratek izlet z ladjo.


Do 30. septembra bo potekal festival stare trte; zadnjo nedeljo v septembru vsako leto poteka trgatev stare trte, hkrati okronajo še vinsko kraljico in vse mesto praznuje.

Avtorji in akrobati

Ponovno sem se vrnil v Maribor, kajti program Prestolnice kulture se je ob koncu poletnih počitnic ponovno razživel. Koledar je tako natrpan, da sploh ne vem, katerih prireditev naj se najprej udeležim.

Včeraj je bila odločitev lahka. V viteški dvorani Pokrajinskega muzeja (čudovit prostor s kipi in in stropnimi freskami) je potekal pogovor z Dragom Jančarjem, enem izmed najbolj znanih in produktivnih slovenskih avtorjev.















Avtorja, ki je bil rojen v Mariboru, sem poznal že prej in sicer po izredno inteligentnem eseju, ki ga je napisal o Mariboru: “Mesto, njegove meje in kreativnost”. V tem eseju Jančar med drugim opisuje, kako je premik meje v 20. stoletju vplival na mesto in njegove prebivalce, kako se je ta razvoj zrcalil v kreativno mislečih ljudeh in kako pomembno je, da ne pozabimo lekcij, ki nas jih je naučila zgodovina.

Bom na kratko citiral:

"Če ne vemo, kdo smo bili, kaj se nam je zgodilo, kako smo se motili in kako pogosto smo blodili po socialnih, kulturnih in zgodovinskih labirintih, potem nikakor nismo zmožni govoriti o prihodnosti. Zgodovina ni le magistra vitae, temveč tudi magistra mortis, kakor je zapisal slovenski esejist Iztok Simoniti. Če se želimo osvoboditi svoje zgodovine in njenih slepih ulic, moramo zgodovino najprej dodobra spoznati." (prevod iz nemščine op.prev.)

Nato sem odšel še na Glavni trg, kjer je pod milim nebom nastopala umetniška skupina "Companhina Erva Daninha". Sodobna portugalska cirkuška skupina si je zadala cilj, da v svoji predstavi s pomočjo akrobatike razmišlja o diktaturah.