Kako čudovito je, če imaš na razpolago toliko časa in se končno lahko spet posvetiš knjigam. Najbolje je, če jih bereš kar več hkrati in počez.
Naj naštejem, kaj vse sem prebiral v avgustu. Mogoče se bo pa še kdo navdušil nad katerim izmed naslovov:
"Uspeh" Liona Feuchtwangerja. Čudovit portret ali bolje rečeno psihogram münchenske in bavarske družbe v 20ih letih, ko se je že porajal nacizem. Ta knjiga me je jezikovno in slogovno navdihnila. Na novinarski šoli so nas učili, naj se za vsako ceno izogibamo pridevnikom. Feuchtwanger pa mi je pokazal, kako se jih pravilno uporablja.
"Mojster in Margareta" Mihaila Bulgakova. Nadrealistični maraton po Stalinovi Moskvi, ob katerem se vprašaš, ali avtor morda ni zaužil preveč LSDja. Bulgakov z obilicijo domišljije, filozofsko in zavajajoče opisuje, kako hudič v podobi profesorja Volanda prispe v Moskvo in si podvrže mesto in njegove prebivalce. Klasik ruske književnosti.
"Zgodba nekega Nemca" Sebastiana Haffnerja. Če kdo meni, da so se nacisti pojavili kar čez noč in si prisvojili oblast, mora prebrati Haffnerjeve zelo osebne spomine na leta 1914-1933. Pravzaprav bi jih moral prebrati vsakdo, saj nudijo dober vpogled v dogajanje, ki je šele omogočilo vzpon nacistov. Nadvse bister avtor, čudovit slog.
"Z božjim blagoslovom v pekel. Tridesetletna vojna" Hansa Christiana Hufa. Knjiga je napisana kot nekakšna televizijska reportaža, vendar je nadvse informativna in prav strašno je, kakšne apokaliptične razmere so vladale v teh vojnah. In vse to v imenu Gospodovem.
"V senci tvojih kril" Jochena Klepperja. Odlomki iz Klepperjevih dnevnikov od 1932 do1942. Ne spomim se, kdaj sem nazadnje bral knjigo, ki bi me bolj potrla. Ob pogledu na nacistični prevzem oblasti se Klepper takoj zave, da ga ne čaka nič dobrega, kajti poročen je z Judinjo. Nacistični zakon o pisateljih mu prepove opravljanje njegove poklicne dejavnosti, vendar on vseeno nadaljuje s pisanjem, toda vse, prav vse gre po zlu, dokler se z družino ne odloči za skupni samomor.
"Prvi Nemci" S. Fischer-Fabiana. Natančna in zabavna zgodovina Germanov.
"Marburg" Rudolfa Pertasseka. Zgodovina mesta Maribor. Ogromno številk, branje mogoče le po odsekih.
"The Art of Fiction" Johna Gardnerja. Standardno delo o pisanju. Na trenutke precej teoretsko, pa vendar vsebuje marsikateri dober nasvet.
"100 najbolj priljubljenih nemških pesmi", ki jih je izdal Dirk Ippen. Tako rekoč prav tako standardno delo: Goethe, Mörike, Heine.
"Zbrane pesmi" Ingeborg Bachmann. Preprosto čudovito. Obvezno čtivo!
""V črnini cvetijo najlepše barve" Regine Hilber. Cikli pesmi, precejšnja besedna akrobatika. Še nistem prepričan, ali sem jo dojel.
Naj naštejem, kaj vse sem prebiral v avgustu. Mogoče se bo pa še kdo navdušil nad katerim izmed naslovov:
"Uspeh" Liona Feuchtwangerja. Čudovit portret ali bolje rečeno psihogram münchenske in bavarske družbe v 20ih letih, ko se je že porajal nacizem. Ta knjiga me je jezikovno in slogovno navdihnila. Na novinarski šoli so nas učili, naj se za vsako ceno izogibamo pridevnikom. Feuchtwanger pa mi je pokazal, kako se jih pravilno uporablja.
"Mojster in Margareta" Mihaila Bulgakova. Nadrealistični maraton po Stalinovi Moskvi, ob katerem se vprašaš, ali avtor morda ni zaužil preveč LSDja. Bulgakov z obilicijo domišljije, filozofsko in zavajajoče opisuje, kako hudič v podobi profesorja Volanda prispe v Moskvo in si podvrže mesto in njegove prebivalce. Klasik ruske književnosti.
"Zgodba nekega Nemca" Sebastiana Haffnerja. Če kdo meni, da so se nacisti pojavili kar čez noč in si prisvojili oblast, mora prebrati Haffnerjeve zelo osebne spomine na leta 1914-1933. Pravzaprav bi jih moral prebrati vsakdo, saj nudijo dober vpogled v dogajanje, ki je šele omogočilo vzpon nacistov. Nadvse bister avtor, čudovit slog.
"Z božjim blagoslovom v pekel. Tridesetletna vojna" Hansa Christiana Hufa. Knjiga je napisana kot nekakšna televizijska reportaža, vendar je nadvse informativna in prav strašno je, kakšne apokaliptične razmere so vladale v teh vojnah. In vse to v imenu Gospodovem.
"V senci tvojih kril" Jochena Klepperja. Odlomki iz Klepperjevih dnevnikov od 1932 do1942. Ne spomim se, kdaj sem nazadnje bral knjigo, ki bi me bolj potrla. Ob pogledu na nacistični prevzem oblasti se Klepper takoj zave, da ga ne čaka nič dobrega, kajti poročen je z Judinjo. Nacistični zakon o pisateljih mu prepove opravljanje njegove poklicne dejavnosti, vendar on vseeno nadaljuje s pisanjem, toda vse, prav vse gre po zlu, dokler se z družino ne odloči za skupni samomor.
"Prvi Nemci" S. Fischer-Fabiana. Natančna in zabavna zgodovina Germanov.
"Marburg" Rudolfa Pertasseka. Zgodovina mesta Maribor. Ogromno številk, branje mogoče le po odsekih.
"The Art of Fiction" Johna Gardnerja. Standardno delo o pisanju. Na trenutke precej teoretsko, pa vendar vsebuje marsikateri dober nasvet.
"100 najbolj priljubljenih nemških pesmi", ki jih je izdal Dirk Ippen. Tako rekoč prav tako standardno delo: Goethe, Mörike, Heine.
"Zbrane pesmi" Ingeborg Bachmann. Preprosto čudovito. Obvezno čtivo!
""V črnini cvetijo najlepše barve" Regine Hilber. Cikli pesmi, precejšnja besedna akrobatika. Še nistem prepričan, ali sem jo dojel.
Objave
0 komentarji:
Objavite komentar