Marleybor

Marleybor? Ni slabo. Te rezličice še ni v moji zbirki.

Mesto je trenutno nekoliko izumrlo, Slovenci so na dopustu, marsikdo ima hišico na hrvaški obali. Slovenska obala ima komaj 47 kilometrov, toda tukajšnje morje, mi povedo Marleyborčani, preprosto ni tako lepo, voda ni tako čista.

Počasi si ustvarjam dnevni ritem. Mimogrede odkrivam mesto. Povzpnem se na cerkveni zvonik in zrem na rdeče strehe, na tesno zgnetene hiše. Tale Marleybor tako spokojno leži pod menoj. Ulice so čiste, hiše obnovljene. Skozi mesto rahlo veje duh monarhije. Občasno slišim zvončkljanje in pričakujem, da bo mimo mene po tlakovcih pridrdrala poštna kočija.
 
Kljub vsej idili pa ima mesto tudi svoje rane. Tako kot vsa dežela. Toda to je že tema za prihodnje objave. Trenutno me vabi sonce, ki se zrcali v Dravi. Zrak je mehak – poletje v Marleyboru.